Omemba: Gregor Prah

»Kdo sem jaz?«

»Liki prihajajo iz knjig, od koder prihaja tudi domišljija. To je neke vrste poklon knjigam in njihovim avtorjem, ki svojo domišljijo spravljajo v knjige.«

»Uporabljamo jezik knjig.«

»Zelo simpatično je spremljati Alico v tej podobi, ko se pojavlja na res najrazličnejše načine.«

»Ključen soigralec je glasba, ki je v odsotnosti izgovorjenih besed pomemben dejavnik ustvarjanja vzdušja predstave.«

»Najpopolnejša različica zgodbe o Alici v čudežni deželi je vsekakor v knjigi.«

»Želimo odpreti nekaj, kar je sicer v knjigi, a morda ni tako vidno kot v predstavi.«

»Alica v čudežni deželi je včasih skoraj bolj resnična kot resničnost.«

»Ko smo mu šli predstavit koncept, me je bilo kar malo strah. Presenetil me je, ko je dejal, da je počaščen, da smo se lotili lutkovne predstave«

»Med poslušanjem albuma sem se zavedel, da ne poslušam več glasbe, ampak besedilo. Vprašal sem se, kako je možno, da toliko besed v takšni kompoziciji govori o globokih, žalostnih in resnih temah«

»Z igralskim kolegom Anžetom Zevnikom sva se znašla v svetu, kjer se Brecljeve besede spojijo z glasbo, povežejo z materialom, scenografijo in lutkami, tako da vse skupaj deluje zelo bogato. Za naju je poseben izziv, kako najti preseke, ki omogočajo, da bo vse zazvenelo tako lepo, kot si predstava zasluži«

»Predstava je zame res nekaj posebnega. Delati delo človeka, ob katerem si zrasel v lutkovnem gledališču, in nekoga, ki ti je strašno pri srcu, je izredno veselje in odgovornost.«

»Kovačič je bil pisatelj in lutkar. Kot je sam zapisal, je nehal pisati za otroke v trenutku, ko je začel delati z lutkami. To pomeni, da je ta del svoje ustvarjalnosti prenesel v lutkovno gledališče.«

»Nisem si mislil, da me bodo lutke tako pritegnile in da bom tako užival v tem.«